»On mu je dejal: Pridi! In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)
Razmišljanje ob odlomku 19. navadne nedelje med letom je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
»On mu je dejal: Pridi! In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)
Razmišljanje ob odlomku 19. navadne nedelje med letom je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Razmišljanje in nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Razmišljanje in nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?
Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?
Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.
Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.
Prisluhnili smo pastirskemu pismu slovenskih škofov za postni čas, ki so ga naslovili Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti. V njem razmišljajo o poti sinode in prenove v vesoljni cerkvi.
Prisluhnili smo pastirskemu pismu slovenskih škofov za postni čas, ki so ga naslovili Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti. V njem razmišljajo o poti sinode in prenove v vesoljni cerkvi.
Apostol Pavel bi odlomke tokratne nedelje zelo oprijemljivo in nakratko označil z besedami: Odslej naj bodo tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in tisti, ki jokajo, kakor bi ne jokali; in tisti, ki se veselijo, kakor bi se ne veselili; in tisti, ki kupujejo, kakor bi bili brez posesti; in tisti, ki ta svet uživajo, kakor bi ga ne uživali - zakaj podoba tega sveta preide.
S temi besedami je duhovni nagovor začel koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Apostol Pavel bi odlomke tokratne nedelje zelo oprijemljivo in nakratko označil z besedami: Odslej naj bodo tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in tisti, ki jokajo, kakor bi ne jokali; in tisti, ki se veselijo, kakor bi se ne veselili; in tisti, ki kupujejo, kakor bi bili brez posesti; in tisti, ki ta svet uživajo, kakor bi ga ne uživali - zakaj podoba tega sveta preide.
S temi besedami je duhovni nagovor začel koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam?
Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam?
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite.